APDEJT.si

Nemška vlada je sporočila, da odpravlja omejitve na izvoz vojaške opreme v Izrael. Odločitev je bila sprejeta nekaj tednov po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kar nakazuje, da Nemčija ocenjuje, da se prekinitev ognja spoštuje.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge uradnike zaradi obtožb o genocidu. Poleg tega je Turčija obtožila Izrael zločinov proti človeštvu v Gazi in se pridružila Južni Afriki pri obtožbi Izraela pred Meddržavnim sodiščem (ICJ).

Nemška vlada naj bi se glede izjav o dobavi orožja Izraelu, ki so bile podane pred Mednarodnim sodiščem (ICJ) v Haagu v postopku zaradi suma pomoči pri genocidu v Gazi, posvetovala in uskladila z Izraelom. Izjave je, po poročanju različnih medijev, podalo obrambno ministrstvo pred upravnim sodiščem v Kölnu. Dokumenti, ki to dokazujejo, so dostopni tudi reviji STERN in Drop Site News.

Iranski zunanji minister Esmaeil Baghaei je pozval k prekinitvi "kronične nekaznovanosti", ki jo uživa Izrael, potem ko je Meddržavno sodišče (ICJ) obsodilo režim. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo, da poziv ICJ k dostavi pomoči v Gazo dokazuje, da Izrael očitno krši mednarodno pravo. Baghaei je dodal, da je treba končati "trenutno nekaznovanost", ki jo Izrael uživa za zločine, storjene v Gazi.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval Izrael k nujnemu spoštovanju nedavne odločitve Meddržavnega sodišča (ICJ) glede dostave pomoči v Gazo. ZDA so izrazile nezadovoljstvo z odločitvijo ICJ, ki Izrael obvezuje k olajšanju vstopa pomoči v Gazo.

Podpredsednik ZDA JD Vance je kritiziral glasovanje izraelskega parlamenta o aneksiji Zahodnega brega in ga označil za "neumnost" ter politično manevro, ki "žali" Trumpov mirovni načrt. Marco Rubio je prispel v Izrael, da bi okrepil diplomatska prizadevanja, medtem ko ZDA pritiskajo na Izrael glede aneksije Zahodnega brega.

Mednarodno sodišče je odločilo, da Izrael ne sme stradati Palestincev in da mora zagotoviti zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalcev Gaze. Prav tako mora Izrael sodelovati z Agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in odpraviti blokado pomoči Gazi. Izrael naj bi po dogovoru o premirju moral odpreti prehod Rafa in omogočiti vstop 600 tovornjakom humanitarne pomoči dnevno.

Posebna poročevalka Združenih narodov Francesca Albanese je objavila poročilo, v katerem trdi, da je več kot 60 držav medežnikov pri genocidu v Gazi. Stotine judovskih osebnosti in Izraelcev je pozvalo Združene narode in svetovne voditelje, da Izrael pozovejo na odgovornost za ravnanje s Palestinci v Gazi. Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da suverenost nad Palestino pripada izključno palestinskemu narodu in PLO.

Ameriški podpredsednik JD Vance je poskušal pomiriti zaskrbljenost v Izraelu, da Trumpova administracija narekuje pogoje svojemu bližnjemu zavezniku na Bližnjem vzhodu.

Mednarodno sodišče (ICJ) je odločilo, da je Izrael dolžan olajšati dostavo pomoči v Gazo in zagotoviti osnovne življenjske potrebščine Palestincem. Sodišče je poudarilo, da mora Izrael omogočiti delovanje nepristranskim humanitarnim organizacijam, kot je Rdeči križ, in pomoč tretjim državam. Pakistan je obsodil obnovljene izraelske napade v Gazi in pozval mednarodno skupnost k ukrepanju.

Mednarodno sodišče pravice je odločilo, da mora Izrael olajšati dostavo humanitarne pomoči v Gazo in podpreti agencije ZN, vključno z UNRWA. Sodišče je poudarilo, da je Izrael kot okupacijska sila pravno zavezan zagotoviti dostavo pomoči in zadovoljitev osnovnih potreb prebivalcev Gaze.

Podpredsednik ZDA, JD Vance, se je v Jeruzalemu sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer so razpravljali o ohranjanju prekinitve ognja v Gazi in načrtih za obnovo. ZDA si prizadevajo doseči trajni konec spopadov. Medtem je izraelski vojaški uradnik poročal, da ima Hamas še vedno med 10.000 in 20.000 izurjenih borcev in da je ohranjenih 80% tunelskega sistema.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je poudaril, da nedavni dogovor o premirju v Gazi ne bo vplival na tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Mednarodnim sodiščem (ICJ), v kateri država Izrael obtožuje genocida. Ramaphosa je dejal, da je primer pomemben za napredek in zdravljenje.

Mandla Mandela, vnuk pokojnega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele, se je vrnil v Johannesburg po tem, ko so ga izraelske oblasti pridržale in deportirale. Mandela je bil del flotile, ki je poskušala dostaviti pomoč Gazi. Po prihodu v Južno Afriko je izrazil obžalovanje nad ravnanjem Izraela, a hkrati poudaril, da se to ne more primerjati s trpljenjem Palestincev.

V Egiptu naj bi potekali posredni pogovori med izraelskimi in Hamasovimi uradniki o ameriškem mirovnem načrtu za Gazo. V Beogradu so potekali propalestinski protesti, kjer so protestniki obsojali genocid v Gazi. Civilnodružbene skupine so obsodile načrt Združenega kraljestva za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Na britanskih univerzah so napovedani propalestinski protesti ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael, kar je sprožilo ogorčenje judovskih voditeljev.

Izraelski napad na Gazo vstopa v tretje leto, pri čemer je bilo ubitih že skoraj 67.200 Palestincev. Palestinska deklica je bila ranjena, ko jo je v Gazi zadela 'potepuška krogla' iz izraelskega drona. Izrael danes obeležuje drugo obletnico napada palestinskih gverilcev na jugu države, Hamas in izraelski pogajalci pa se v Egiptu posredno pogovarjajo o 20 točkah ameriškega mirovnega načrta.

Slovenija je razglasila izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za persono non grata. S tem dejanjem Slovenija poudarja svojo zavezanost mednarodnemu pravu, univerzalnim človekovim pravicam ter načelni in dosledni zunanji politiki, kot je izjavila državna sekretarka Neva Grašič.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je na Generalni skupščini Združenih narodov ponovil, da Iran ne namerava razvijati jedrskega orožja. Poudaril je, da je Iran pripravljen dovoliti inšpekcijo svojega jedrskega programa v skladu z mednarodnimi pravili in pravicami. Pezeshkian se sklicuje na fetvo vrhovnega voditelja, ki prepoveduje razvoj jedrskega orožja.

Napad v Dohi naj bi razkril notranje razprtije med izraelskimi obveščevalnimi službami in okrepil Netanjahujevo moč. Izrael naj bi z napadom v Dohi uničil ameriško kredibilnost. Vizija "Velikega Izraela" naj bi se uresničevala. Iranska poročila navajajo, da je bil častnik Hezbollaha, ujet v Libanonu, skupaj z drugim teroristom izpuščen v zameno za izraelsko znanstvenico, pridržano v Iraku.

Po napadu v Katarju je izraelski premier Netanjahu zahteval izgon vodstva Hamasa iz Dohe, kar je Katar ostro obsodil. Netanjahu je omenil tudi načrte za "obalne parcele" v Gazi. Katar je izrazil mnenje, da je Izraelski poskus napada na vodstvo Hamasa uničil vse upe za izpustitev talcev.

Hamas je sporočil, da je bil napad v Jeruzalemu, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, naravni odgovor na izraelski genocid v Gazi. Visoki komisar ZN za človekove pravice je obsodil "genocidno retoriko" izraelskih voditeljev glede Gaze in pozval mednarodno skupnost, naj prepreči genocid.

V Veliki Britaniji je Keir Starmer imenoval Shabano Mahmood, znano po svojem pro-BDS aktivizmu in kritičnem odnosu do Izraela, za ministrico za notranje zadeve. Mahmoodova je v preteklosti vodila proteste proti izraelskim izdelkom in obtožila Izrael 'kolektivnega kaznovanja' v Gazi. V Belgiji pa so aktivisti preplavili premierja s 27.000 razglednicami, s katerimi protestirajo zaradi počasnega odziva vlade na dogajanje v Gazi, kljub zavezujočim odredbam Meddržavnega sodišča.

V Belgiji so aktivisti protestirali proti domnevno počasnemu odzivu vlade na dogajanje v Gazi, pri čemer so belgijskega premierja zasuli s 27.000 razglednicami. Medtem je v Veliki Britaniji premier Keir Starmer za notranjo ministrico imenoval Shabano Mahmood, znano podpornico gibanja BDS, ki je v preteklosti protestirala proti Izraelu in ga obtoževala kolektivnega kaznovanja v Gazi.

V Veliki Britaniji so aretirali britanske državljane, ki so protestirali proti domnevnemu genocidu. Aktivisti so zasedli prostore BBC v Manchestru, obtožujoč medijsko hišo, da je »sodelovala« pri genocidu v Gazi. V Londonu so potekale priprave na proteste ob prisotnosti 51 izraelskih proizvajalcev orožja na sejmu, pri čemer je bila britanska vlada obtožena »vrhunske vpletenosti v genocid«.

Belgijski aktivisti so zasuli premierja s 27.000 razglednicami, v katerih protestirajo proti počasnemu odzivu belgijske vlade na dogajanje v Gazi. Ocenjujejo, da je vladna politika glede tega vprašanja minimalna, kljub zavezujočim odredbam Meddržavnega sodišča v primeru Južne Afrike proti Izraelu. Hkrati pa je visoki uradnik Evropske komisije obtožil Izrael genocida v Gazi, kar je prva taka obtožba s strani člana komisije. Protesti se širijo po evropskih mestih.

Prehodna vlada Malija je vložila tožbo proti Alžiriji pri Meddržavnem sodišču (ICJ) zaradi "premišljenega uničenja" malijskega vojaškega izvidniškega drona. To dejanje je zaostrilo diplomatske odnose med državama. Ministrstvo za teritorialno upravo Malija je v izjavi sporočilo, da so se za to potezo odločili po uničenju drona v začetku leta.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pohvalil Papuo Novo Gvinejo zaradi njenega vodenja na področju podnebnih sprememb. Med prvim obiskom generalnega sekretarja ZN v tej pacifiški otoški državi je Guterres izpostavil vlogo Papue Nove Gvineje pri spodbujanju mnenja Meddržavnega sodišča o podnebnih spremembah. Obisk je potekal pred srečanji o podnebnih spremembah.

Izraelska obveščevalna agencija Shin Bet je sporočila, da je preprečila načrt Hamasa za atentat na izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja. V skupni operaciji z izraelsko vojsko so aretirali celico na Zahodnem bregu.

Izrael je začel mobilizirati več deset tisoč rezervistov za širitev ofenzive v Gazi, kar je sprožilo nasprotovanje doma. Hkrati se je več deset rezervistov pridružilo protestom proti načrtom o okupaciji Gaze.

Venezuelski minister za obrambo, Vladimir Padrino López, je izjavil, da je država pripravljena odgovoriti na morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na njenem ozemlju. Padrino je navedel, da je v državi nameščenih 10.380 vojakov, katerim se je v zadnjih dneh pridružilo še 15.000 pripadnikov vojske in milice v obmejnih državah s Kolumbijo, Táchira in Zulia.

Zunanje ministrstvo je sporočilo, da Slovenija razmišlja o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) glede domnevnega genocida. Odločitev o morebitni pridružitvi bo javnosti sporočena pravočasno, pri čemer je rok za pridružitev 28. januar 2026. Mediji so poročali, da naj bi v vladi že dozorela odločitev o pridružitvi, vendar MZEZ tega ni potrdil.

Iranski namestnik zunanjega ministra je ostro kritiziral Julio Sebutinde, podpredsednico Meddržavnega sodišča (ICJ), zaradi njene domnevne pristranskosti in odkrite podpore Izraelu. Iran meni, da takšno ravnanje spodkopava verodostojnost sodišča in predstavlja kršitev sodne etike. Izjave Sebutinde so sprožile močne odzive in zaskrbljenost v Iranu.

Organizacija Human Rights Watch je označila načrte izraelske vlade o preselitvi Palestincev iz Gaze v Libijo, Ugando in druge države za "gnusne". Objavljeni so bili tudi pozivi k širokemu uporu proti izraelskemu kolonializmu in pozivi k pritisku na Izrael.

Gvajana je ponovno izrazila svojo zavezanost reševanju ozemeljskega spora z Venezuelo glede regije Esequibo na miren način in v skladu z mednarodnim pravom, preko postopka pred Meddržavnim sodiščem (CIJ). Venezuela je že pred tem izjavila, da ne bo priznala nobene odločitve CIJ glede Esequiba. Spor sega v leto 1899, ko je Pariška arbitraža dodelila suverenost nad ozemljem takratni Britanski Gvajani.

Mednarodno sodišče je razglasilo, da morajo države podnebne spremembe obravnavati kot eksistenčno grožnjo. Nigerija, kljub majhnemu prispevku k globalnemu segrevanju, pa se zaradi svoje geografske lege, socialno-ekonomskih izzivov in pomanjkljivosti v infrastrukturi sooča z veliko ranljivostjo na podnebne spremembe.

Venezuela je ponovila, da ne bo priznala nobene odločitve Meddržavnega sodišča (CIJ) glede ozemeljskega spora z Gvajano glede regije Esequibo, bogate z nafto. Podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da Gvajana poskuša ponoviti Pariško arbitražo. Venezuela vztraja, da je edini veljavni mehanizem za rešitev spora Ženevski sporazum iz leta 1966. Venezuelska vlada je CIJ predložila dodatne dokaze o svoji suverenosti nad Esequibom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja označil za "šibkega politika", ker naj bi ta izdal Izrael. Odnosi med državama so se poslabšali po tem, ko je Canberra izrazila podporo Palestini.

Nicolás Maduro je obtožil Združene države Amerike 'nenavadnih groženj' po napotitvi vojakov na Karibe in zatrdil, da je Venezuela 'zatrla' Tren de Aragua. Zaradi grožnje Donalda Trumpa je Maduro aktiviral poseben varnostni načrt in razporedil 4,5 milijona milicionnikov po vsej državi, da bi okrepil svojo varnost.

V Maroku so bili ob 26. obletnici praznovanja Dneva prestola v provinci Settat slovesno odprti novi razvojni projekti, namenjeni izboljšanju socio-ekonomskih in hidravličnih infrastruktur, vključno s projektom v obrti. Država se intenzivno posveča tudi razvoju modre ekonomije, saj je leta 2023 ustanovila medministrsko komisijo za vodenje nacionalnega načrta, čeprav je napredek pri uresničevanju ambicij počasen. Poleg tega je Maroška agencija za trajnostno energijo (Masen) objavila javni razpis za izbiro svetovalnega podjetja, ki bo pomagalo pri razvoju in implementaciji testne naprave za sisteme shranjevanja energije z baterijami v sklopu projekta Noor Ouarzazate. Mednarodno sodišče pa je izdalo pomembna priporočila za boj proti podnebnim spremembam, ki Maroko zavezujejo k hitrim in trajnim ukrepom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Obenem se Maroko pred svetovnim prvenstvom 2030 sooča z izzivi na področju državljanske kulture, saj nevredno obnašanje ogroža ugled države.

Strokovnjak za medicino ob nesrečah Johan von Schreeb je izraelske zračne dobave pomoči Gazi označil za "vajo v promociji", ki ovira dejansko pomoč. Kljub izraelski napovedi premorov v bojih in odprtju novih poti za pomoč, ki so že povečale dobave, so izraelske sile napadle območje, označeno za varno cono, kar je povzročilo smrt več kot 53 ljudi. Medtem je vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) obtožil Izrael širjenja lažnih trditev o kraji pomoči, da bi nadzoroval njeno distribucijo.

Mednarodno sodišče je nedavno odločilo, da morajo države zmanjšati emisije za boj proti podnebnim spremembam. Bela hiša je na to odvrnila z "Amerika na prvem mestu", s čimer je poudarila, da so odločitve sodišča nezavezujoče. V nasprotju s tem je vodja Climate Depot Marc Morano obsodil odločitev, jo označil za "podnebne neumnosti" in pohvalil Donalda Trumpa za "vodenje globalnega kolapsa te agende". Morano je tudi kritiziral dejstvo, da večina držav ne izpolnjuje svojih podnebnih obveznosti.

Zdravnik, ki je delal v Gazi, je obtožil izraelske vojake, da so "igrali igro" pri streljanju na ljudi, saj naj bi bili vzorci strelnih ran "skoraj kot pri izraelskih vojakih". Jordanske oblasti naj bi nehote spodbujale "notranjo krizo" s poudarjanjem solidarnosti s Palestino. Interna analiza ameriške vlade ni našla dokazov o sistematični kraji humanitarne pomoči s strani Hamasa, kar postavlja pod vprašaj glavno izraelsko utemeljitev za omejevanje dostave. Ministrstvo za zdravje palestinske samouprave pa trdi, da je Izrael povzročil smrt 122 Palestincev zaradi stradanja.

Izraelski parlament, kneset, je sprejel resolucijo, ki podpira aneksijo celotnega Zahodnega brega, kar je sprožilo ostro mednarodno obsodbo. Številne države, zlasti islamske, so glasovanje označile za "flagrantno kršitev mednarodnega prava". Hkrati je izraelsko zunanje ministrstvo močno kritiziralo odločitev Brazilije, da se pridruži Južnoafriški republiki v primeru genocida proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), to potezo pa označilo za "globoko moralno zablodo".

Oboroženi spopadi med Tajsko in Kambodžo so izbruhnili ob meji, osredotočeni na območje starodavnih templjev, ki jih je mednarodno sodišče priznalo kot del Kambodže. Konflikt je terjal najmanj 14 življenj, vključno z dvema civilistoma, in povzročil beg več deset tisoč ljudi. V spopadih so bile uporabljene rakete, topniško obstreljevanje in lovska letala F-16. Tajska je zavrnila mednarodno posredovanje in predlagala dvostranska pogajanja, medtem ko je Kambodža uvedla sankcije proti Tajski, vključno z bojkotom uvoza zelenjave in prepovedjo tajskih televizijskih programov. Indonezija je pozvala k mirni rešitvi in pripravila načrt zaščite svojih državljanov v regiji. Vpletenost ZDA in Kitajske v konflikt ostaja uganka.

Mednarodno sodišče je odločilo, da imajo bogate države mednarodne zaveze za omejevanje podnebnih sprememb in da lahko neukrepanje vodi do pravnih posledic in odškodnin. Kalifornijsko sodišče je zoper naftne družbe vložilo tožbe, povezane s podnebnim pravom, kar naj bi ogrozilo gospodarsko stabilnost in demokratično zakonodajo. Ta prizadevanja so del širšega vala aktivističnih sodnih postopkov, ki želijo doseči cilje, ki jih aktivisti ne morejo pridobiti z zakonodajo.

Brazilija zaključuje svojo vlogo za pridružitev Južnoafriški republiki v primeru obtožb genocida proti Izraelu zaradi njegovih dejanj v Gazi, poroča Reuters. Medtem mednarodni mediji pozivajo Izrael, naj dovoli novinarjem vstop v Gazo, kjer palestinskim novinarjem grozi lakota.

Brazilija je sporočila, da je v zaključni fazi pridružitve k tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) glede obtožb genocida v Gazi. Južna Afrika je primer vložila leta 2023 in sodišče pozvala, naj razsodi, da Izrael krši svoje obveznosti po Konvenciji o genocidu iz leta 1948.

Brazilija je napovedala, da bo vložila prošnjo za pridružitev Južnoafriški republiki v njeni tožbi proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), ki Izrael obtožuje izvajanja genocida v Gazi. Brazilsko vlado je v izjavi poudarila, da so izčrpani vsi diplomatski kanali za rešitev spora, ter da je končala končno fazo procesa za uradno pridružitev k tožbi. Država meni, da ni več prostora za moralno dvojico in da je treba obsoditi napade na civiliste. To dejanje sledi podobnim potezam drugih držav, ki so izrazile podporo ali namero pridružiti se tožbi.

Najvišje sodišče Združenih narodov je poudarilo "nujno in eksistencialno grožnjo, ki jo predstavljajo podnebne spremembe". Sodba bi lahko državam olajšala pozivanje drugih držav k odgovornosti za podnebna vprašanja, kot sta onesnaževanje ali emisije.

Mednarodni sodišči v Haagu sta v obsežnih mnenjih potrdili, da imajo države mednarodno pravno obveznost sprejemati ukrepe za varovanje pred podnebnimi spremembami. Poudarjeno je bilo, da so emisije toplogrednih plinov nedvomno posledica človekovih dejavnosti, ki niso omejene le na posamezna ozemlja. Podnebne spremembe so opredeljene kot "eksistencialna grožnja".